Strela

Maj je mimo, in ker smo že nekaj dni v juniju, moram kaj svežega objaviti. Ja, res je že junij. ŽE?

Torej, prihajajo vroči dnevi, soparni dnevi, to pa so razmere, ki jih jaz ne obožujem ravno zelo. Skupaj s temi poletnimi dnevi pa pridejo tudi vročinske nevihte, plohe, grmenje in strele. Grmenje in strele, strah iz otroštva. Ampak, tega se sedaj ne bojim več, no malo se le ustrašim. Strele se mi zdijo prav fascinantne in lepe.

In eden izmed takih nevihtnih večerov je bil včerajšnji. Ali pa je bilo že sredi noči. Začel je močno pihati veter. Grmenje. Bliskanje. Jaz nisem mogla zaspati pri teh razmerah, v sobi pa je bilo tudi zelo soparno. Zato vstanem, odprem okno in opazujem strele. Veter piha fulll. Dobim idejo, da bom fotkala strelo. No ja, fotkala že, nisem bila pa prepričana, da jo bom res uspela fotografirati.

Torej, vidim strelo, fotkam, zagrmi,...., to ponavljam v nedogled. Slike so vse po vrsti sledeče.

Strela mi je vedno pobegnila, prehitra zame, oziroma moj aparat prepočasen zanjo. Ah, skoraj že obupam, da ne bo nič iz tega, ko mi uspe sledeče.

A, jupi, full dobr, torej se da. Malo sem pomislila, kako vse skupaj poteka, v kakem vrstnem redu si strele sledijo in dobila sem dva zelo lepa posnetka. No, zelo lepa sta meni, ker je to tisto, kar sem želela. Strela v vsej svoji moči, svetlobi, silovitosti. Ob vsaki streli, ki se je pojavila, pa me je kar malo premaknilo, kar se tudi vidi.

Po teh dveh posnetkih pa je bilo težko odnehati, vendar mi ni več uspelo. Nato je enkrat ornk počilo, začel se je naliv, kar me je prisililo, da sem rekla, dovolj in zaprla okno. Napol slepa zaradi vse tve svetlobe na nebu sem odšla spati.

Ugotovitev: Slikati strelo je zanimivo, to lahko delaš zelo dolgo, potrebuješ kar dovolj potrpljenja in znanja, hkrati pa za kake dobre posnetke tudi nekaj boljši aparat oz temu primeren. Bom še trenirala.