Pajek za lahko noč

To noč bodo bolj nočne more, kot pa sladko spanje in sanjarjenje. Brrrr, kr mravlice imam, ko ga vidim. O, kako se je zgodilo?

Šla sem v zgornje nadstropje, namenjena iti spat. Pa v hodniku pred mojo sobo na steni velika črna packa. O neee, pa tako velika, takoj sem vedla kaj je to. Pajek, full velik pajek. Začnem kriliti z rokami, nisem vedela ali iti naprej ali nazaj. Glasov nisem spuščala, ker je bila že prepozna ura, zato sem krike zadržala v sebi. Pomislim, joj fotkat ga moram, ampak kaj če ta čas, ko grem po aparat izgine, kdo ga bo iskal, ker dokler ga ne najdemo in ga ne vidim mrtvega, nebi mogla biti mirna. Vseeno grem po aparat, letim kot strela. Vrnem se v upanju, da me še čaka. In res, v vsej svoji grdoti/lepoti, pripravljen, da me ustrahuje.

Ok, fotka je narejena, zdej se ga moram pa nekako znebiti. Ubiti ga moram, pajek mora umreti. Obsodba je bila izrečena. Probam s svojim copatom. Ga naj kar z eno potezo spaštam in vsega bo konec, kot bi mignil. Neee, neee, kaj bo potem, copat bo umazan, lahko me celo piči čez copat, zato namero opstim. Vidim en drug copat v hodniku. Naj z njim. Neee, mene strah, kaj če ta moment skoči name, ko bom hotela zamahniti. Joj, mene. Res, panična, preplašena. Mitja, pokličem, Mitja, ej pejt pajka ubit. Njega ni. Nič, pomagati si moram sama. Zraven je podstrešje in kozarci za vlaganje. Torej bom pajka vložila. Super ideja. Vzamem kozarec, pociljam in pritisnem z njim ob steno. Pajek je v kozarcu in začne divjati. Kozarec kar tiščim ob steno. Ja, kaj pa sedaj kako naj to zaprem. OMG, ne moram. Skoču bo vn. Res, jaz vidim vse najhuje kar se lahko zgodi. No potem počakam da se malo umiri, in s hitro potezo privijem pokrovček. In ga imam, tega grdega, zlobnega pajka.

Ooo, pa kok je velik, za pol mojega mezinca.

Ne maram pajkov, ne maram pajkov, ne maram majhnih, kaj šele tok velike. Joj, kaj bo z mano. Pa če je eden pomeni, da je še kakšem. Sej pajki imajo družine, imajo mladiče, imajo partnerje. O šit, zdej bodo od njega kolegi prišli ga reševat in on jim bo povedal, da sem ga jaz zaprla in nato me bodo napadli. Sem v skrajnih dvomih če mu nardim luknjo za zrak. Nato mu naredim čist majhno, ker če bo pretirano shujšal, da mi čez luknjo ne uide. Pokrovček za varnost še prilepim, ker lahko kdo pride v mojo sobo in iz firbca zadevo odpre, potem bo pa jok. Ampak tega sranja res ne moram imeti v sobi, kam naj dam, hm, najrajš bi vrgla čez okno, in odpisala zadevo za vedno, ampak, to ni tako enostavno. Trenutno bo zadoščalo, če ga postavim na hladno.

O, ta trenutek se ga pogledala, kako se on giblje, kako leze, kako je strašansko grozen, omg.

Omg, omg, omg, skočim v posteljo in se pokrijem z dvema kovtroma.