Omg, omg, vse tok fajn, da je kr joj, oz post zmedenosti

Omg, toliko stvari se mi v prid odvija in to ravno ob trenutkih, ko že skoraj obupam in vržem puško v krompir (že nekaj časa ne sadimo koruze). In sem tako happy, da se ne da povedat, kar pozabim dihat, kar pozabim govorit. In toliko nič nimam časa, da sem zaradi tega vsa zmešana in imam potem 5x preveč časa, da res vseskupaj ne naredim nič in potem trpijo moji pri in trpijo moji izpiti, vem pa samo še to da se Avstralija bliža, vse ostalo mi je padlo v jamo.

In zakaj to moje evforično stanje, zakaj? Zato, ker sem ravno dobila en meil, zaradi katerega sem pristala na oblakih, in življenje ni več tako temačno, kakršno je začelo postajati iz dneva v dan, ko sem živela v negotovosti.

Zadevo vlečem že 4,5 mesecev, in nič, naredila nisem nič, razen tega da sem razmišljala, kako čas beži in da je morda napočil trenutek, ko se moram tudi jaz tega lotiti, oz morda le nisem več tista majhna punčka, ali pač, sem postala malo večja. Ampak prav res, začelo me je že malo postajati sram. In sem se lotila dela, hm, ja, res sem se. Oblikovala sem določene želje, ideje, kaj bi bilo, kako bi bilo, izbrala bistvo, poslala meil, in nato čakala, čakala, čakala, ...., odgovora ni bilo, nič, sedaj se osebno ne bom javljala in nekaj prosila, kar bo bo,...., že v mislih pripravim cel scenarij, kako vse kar sem naredila prekličem, in v jok in na drevo, kako imam jaz res smolo. Potem pa danes, ko res ni bil primeren dan, jaz brez obotavljanja napišem še en meil, in presenetljivo, po nekaj urah dobim tak odgovor, da sem sedaj vsa zmešana. V glavnem, mislim, da pomeni JA, oz bom točno še zvedela, ker sem bobila povabilo in termin. Omg, omg, omg, sem presrečna. Pa to sedaj, ko mi gre že res na tesno s časem.

V zadnjem mesecu me vse zapušča, živci, volja, čas, sreča- ta mi ostaja, občutki veselja se prepletajo s pričakovanji, obremenjena sem z obremenjenosto, v glavnem, lahko bi rekla, da sem postala ena prava mala norica.

Enkrat me plaši pajek in se ne moram učiti, zdej sem preveč happy, potem bom delala kaligrafski izdelek, jutri poroka, nedelja, o nedelja, bi bila lahko lepa, če ji nebi sledil zakleti ponedeljek.

Ni se mi še zmešalo, sam mal zbegana in zmedena sem, oz nevem kaj bi počela, česa bi se lotila, ali preprosato šla le na shooping in tam zapravila par ur. Takrat, ko je vse najbolj enostavno, je tudi vse najbolj zakomplicirano.

Najbolj pa je moja glava obremenjena s spodnjo lepotico krasotico, ki je sicer še prazna, ampak, tudi embalaža je pomembna. Torej, se razumemo, o čem razmišljam?