Božični utrinki

Pa smo že po božiču! Je bil tak kot smo si želeli? Je bil le eden izmed božičev, kot vsi doslej? Bi bilo lahko kako drugače? Vsak naj sodi sam, jaz pa sem ga doživela takole:

V izdelovanju voščilnic in pošiljanju najlepših želja. Letošnja idela moje voščilnice je bila nekoliko bolj kičasta.

Vesela sem bila vsakega voščila, ki je prispelo do mene:

Dobri dome Božić stiže,
dragom Bogu da smo bliže,
da te grije vatra sveta,
da ti sreća kućom šeta,
da krst časni kolo vodi
i Bog kaže:
Krist se rodi !
Sve najbolje želje za Božić!

Božični večer je. Naj praznovanje rojstva luči-Jezusa, napolni tudi tvoje srce z ljubeznijo in toplino. V novem letu pa ti želim veliko trenutkov, ki ti prikličejo nasmeh na obraz!

May you and your loved ones be blessed with the peace and joy of Jesus this Christmas and throughout the New Year of 2009.

Na božični večer smo se cela družina zbrali skupaj in pokadili in pokropili dom. Nato smo imeli božično večerjo. Tokrat je bila francoska solata ena izmed stvari, ki ni pogosto na jedilniku, zato nam je teknila. Mmmm, njama, njama. Po večerji se je začela debata, kam k polnočni maši. Odšli smo na Veliko Planino. Bogoslužje je vodil škof Jamnik. In moj pogled na to polnočnico. V javnosti sicer odmeva glas, da je bilo oh in sploh vse lepo, krasno, velika udeležba, preko 6000 ljudi, prisotnos škofa, ampak v resnici, je bilo zelo drugače. Šla sem z veseljem tja, morda sem preveč pričakovala, ampak jaz kakega posebnega božičnega vzdušja nisem čutila. Božična pesem ni zvenela tako, kot bi morala. Že res, da je morda kupilo karto za gondolo 6000 ljudi, ampak pri kapeli bi s štetjem komaj prišli do 1000. Še to ne. Ni vredna taka hvala po radiu in televiziji, če pa jaz, ki sem bila tam vem, da so vsi ostali, mnogo drugače preživeli božič, kot pa se spodobi. Večinoma so se utapljali v alkoholu, zelo imam proti, res proti, žal to težko prenesem in toleriram. Pa naj bi potem ostali gor dlje, ne pa, da so se valili v dolino istočasno z nami, ki smo bili pri polnočnici. Posledično smo bili šele ob 5.00 doma. K sreči na naši gondoli ni nihče klical jelenov, ker če bi, potem bi se meni lahko poslabšalo, že tak sem eni kozi rekla, o kok je smešen, dejmo se vsi smejat. Mimogrede, v torek sem morala na busu trpet klicanje jelenov, ne res ni prijetno, komaj sem zdržala do Krtine, presneti razvajeni in nevzgojeni mulci. Edino le res, pokrajina na Velki je bila idilična, lepa, snega ogromno, hoja po snegu božanska, hladno ni bilo preveč.

Današnji dan pa je bil lep, pogled na gore je bil mikaven, vleklo me je, a kaj ko piha. Ustvarila sem en kratek božični filmček, pa mi še ni uspela, da bi ga delila. Morda dodam naknadno, če mi seveda uspe.

Evo link, drugače ne rata:

http://www.youtube.com/watch?v=Ot8UozVMlhs&feature=channel_page

Danes pa sem že začela pripravljati prtljago za na kratko potovanje! Pustimo se presenetit.

Božič

Božično drevce, jaslice, spominjajo ne tebe! Bodeče veje, mah zelen, trpljenje, upanje ljudem. Božično drevce jaslice, spominjajo na tebe!

Božič je! Želim vsem doživetega v srcu. Mirnega, radostnega, toplega, pa naj še kaka snežinka pade.

Hvala za vsa voščila, od daleč in od blizu.

Naj pada zdaj dež

Katastrooofffaaaa! Mi je vse skupaj že v sredo presedlo, beda od bede.

Trenutno sem na smrt zmatrana, full lačna, brez apetita, brez volje, ampak nisem zamorjena.

Sploh ni hudo, da že toliko časa dež pada, kar naj pada, še bolj naj pada, meni je to itak ravno. Sedaj sem že popolnoma prilagojena, še malo pa mi bodo od te vlage in mokrote še škrge pognale. Pada naj dež, meni v čast, da bom še v naprej uspešno hodila zjutraj na ta bemtižev bus (kjer se vsi tlačijo in butajo z mokrimi marelami), da bom še naprej ob 6.00 v nalivu šla na bus, po pločniku, ki sploh bemti ni raven, v temi pa stopim v vsako lužo, bemti, da bom še naprej bemti mokra do kolen, lase so tudi vse vlažne in zato vse razmršene, mokre roke, vse mokro, prokleto bemti. Ne, jaz, samo jaz, moram hodit na ta kurču bus.

Delam 10 ur na dan, edino kar je trenutno zelo ok, ker imam vsaj kaj od tega. Včeraj je bila fešta, domov sem prišla kar danes, in bemtiš, da zdele zgledam, kot da bi me kdo pohodil, in tu, kao se trudim, da bi vsaj sedela pokonci, kaj šele nekaj ornk začela knjižit, ker bo itak vse narobe.

Helijevi baloni so prokleto draga reč.

Prekleto dolgo potrpežljivo čakam novembersko plačo, za katero imam že plan kako jo bom zapravia, pa še malo se mi že mudi. Moram malo posodobiti bordarsko opremo, oz nujo je.

Včeraj sem dobila pliškota v podobi moje najljubše zivali, najljubše že od otroštva. Pa ni pes. In fulll sem bila vesela.

Bonny ima mladičke

Tale črna lepotica je Bonny. Ona je bla nekdaj moja ljubljenka, ker je bila tako zelo podobna Tedy. Takrat sem jaz obdržala mojo Mili, Bonny pa sem podarila sošolki.

Sicer sem bila dokaj redno obveščena, kako in kaj je z njo. Včeraj pa me kljub temu preseneti in razveseli novica, da je Bonny na svet skotila 9 malih kepic. Fulll sem bila vesela, in full so hudo luštkani. Barvna paleta je zelo pestra.