Čakanje na Janeza Novaka

Telefoni so zvonili, maili so letali od enega do drugega, ideja je padla, dogovorili smo se, in smo se naposled le podali, kot je bilo predvideno, kar nekam, tja v tri dni.

Sobota se je torej napovedovala zelo lepa, zelo pestra, zelo družabna, zelo nasmejana in tako je tudi bilo.

Na pijačo je bilo tokrat potrebno oditi na primorsko. Od Kopra do Izole smo pešačili. Tam smo šli na pijačo, nato smo cele 2 ure preležali na pomolu, sijalo je toplo sonce, videla sem 3 meduze. Ena je bila ful vijolčno modra, premer cca pol metra, žal pa nismo dočakali, da bi mimo priplaval Janez Novak. Nato smo zopet pešačili nazaj do Kopra in tam smo morali iti zopet na pijačo. In posledično smo se dokaj pozno vrnili domov.

Bilo je prekrasno.

Uganka

Zakaj se razburja moja sestrica?

Sankanje

 Smo šle v Kranjsko Goro, pa smo si mal privoščile. Tortice, kavice, kakave, čajčke,...., vsaka po svojem okusu.

V luksuznem hotelu.

Se popolnoma strinjam; drobiža se je potrebno znebiti.

Ko se zbere skupaj celotna skupina športnikov in ko je tovornjak poln, nas odpelje, mislim da pod Vršič nekam. Potem pa smo se sankali. Jupi, zelo zabavna zadeva. Superca. Vmes nas je še v en hrib zapeljal ratrak, malo pa smo tudi hodili. 

Snega je ogromno.

K. in A., najbolj glasni, pridrveli sta pa vedno skoraj s svetlobno hitrostjo.

Pri Julči, pica rakovica, zelooo dobrooooo!

Joj, spet panika

Kot da zopet nebi imela kej početi, celo dopoldne razmišljam, kako se bom celo popoldne morala učiti.  Oziroma dobro bi bilo, če bi se česa lotila. Ko sem se vračala z dela, sem šla še hitro v knjižnico, kamor sem seveda vrnila neprebrano knjigo. Doma sem se nabasala še z zadnjim kosom torte in potem sem se šla učiti. Modra knjiga mi je še vedno antipatična, zato se je učenje kaj hitro končalo z raziskovanjem po računalniku. Vse ok, samo te afne pa še vedno ne najdem. Če kdo ve kje se na applovi tipkovnici nahaja afna, naj mi čimpreje javi, ker drugače ne vem kaj bo. 

Evo, objavo z veseljem naknadno dopolnjujem z najnovejšo pogrutavščino.

        Afna = @ = shift alt 2 (res zapleteno)

Popoln dan na Krvavcu

" V primeru, da bo v ponedeljek lepo vreme, me ne bo, ker bom šla smučat! Lp AnaG."; se je glasilo moje kratko petkovo sporočilo šefu, ker sem vedellllaaaaaa, da bomo šliiiii smučat/bordat.



Izbrano smučišče je bilo Krvavec. Super, sper, super, nadvse navdušena. Proge urejene, zelo zanimive tudi tiste neurejene off road, sneg super, dan zelo zelo sončen oziroma popoln dan na Krvavcu. Padla nisem nikoli, padci off road se ne štejejo (poglej: PO CELCU NI ENOSTAVNO), ker tam se tako ali tako valjaš v celem snegu. Ni bilo strmine katera bi me danes preplašila. Kondicija se stopnjuje, hmmm, no ja, na koncu je poležavanje na plaži kljub vsemu pasalo. Moja oprema, superduper full fajn dobra, govorim o vezeh, čevlji so pa itak potrošni material, tak, da niso vredni omembe. Oboje pa ja, je bila moja letošnja inovacija. In, jap, zelo se pozna, veliko bolje je. Ddddd, pa še najlepše vezi na celem smučišču sem imela.

Idila na smučišču

Jaz

Moja družba

Kar nekaj, preblisk

Po novem sem zopet obiskala knjižnico in osladne romane, katerih sem se naveličala (več ali manj so vsi po istem vzorcu), zamenjala za lahkotno literaturo s pridihom strokovnosti.

Berem razne napotke, pri določenih se nasmejem, zopet iščem kake osebne koristi in ideje. In filozofiram.

Včeraj sem dobila zopet eno dobro podjetno idejo, tralalala, ko bi me kdo sploh jemal resno. Ampak sem res pogruntala zadevo, ki bi bila lahko svetovna uspešnica. Podrobnosti ostajajo skrivnost. Ddddddd, deloma ker je ideja super, deloma pa, da se mi ne bo kdo smejal.

Recesija, me spremlja na vsakem koraku, skoraj na vsakem izpitu, v vsaki trgovini in tudi pri učenju in uspešnosti na izpitih. Zato ne bom nič hitela, ampak v izi, tak kot vedno. V času sprememb ljudje, ki se učijo, nasledijo zemljo. Ljudje, ki se imajo za izučene in pametne, pa ostanejo povsem sposobni za delovanje v svetu, ki ne obstaja več. Torej! Pretiravar res ni smiselno!

In še zadnje novoletno darilo

Vse skupaj ni toliko otročje, kot morda izgleda. Ampak zadeva je bila izvedena na podlagi dogovora, ki je bil: izmenjava pliškotov za novoletno darilo.

Dobro, da je imel januar 31 dni, kajti s K. naju je skoraj ujel februar, ko sva si šele uspeli izmenjati novoletna darila. To pomeni, da sva res obe zelo, zelo, zelo zaposleni. Kaj še bo!

In sem dobila želvaka Tineta, samo sedaj je preimenovan v Bena, ker mi Tine ni všeč. Bla, bla, bla, je lep, mehak, blazno zaspan in samo zaspan z velikimi zelenimi očmi.

Kak začetek februarja: En sam sneg!

Zjutraj vstanem, zgodaj, pred šesto, za v Lj. Ja, valda, bom jaz šla v Lj., snega je ogromno, pada pa še bolj. Jaz sem kar doma ostala.

Ura je že skoraj enajst in ravno nam v drugo plužijo našo ulico.















Jaz pa sem bila tudi celo dopoldne zunaj in sem kidala, kidala, kidala sneg(1/3 dvorišča mi je pa le ratalo), Mili je pa spet lezla na drevo.

Mili in sneg

Ouuu, jeeeee, kaj me briga, če je bil danes beden dan, če je bilo v službi karneki, brozga po kateri sem mogla hoditi, da se oglašam na čudne klice, ko nič ne zastopim, kaj bi ljudje radi od mene, da se moram učiti, da skos kiham in kašljam in v glavnem, da sem vsa čudna in zamorjena, VAŽNO JE, DA SPET FULL SNEŽIII IN NI DRUGEGA, KOT, DA SEM CELI DAN RAZMIŠLJALA LE O TEM, KAKO BOM ŠLA VEN NA SNEG. In smo šle, proti večeru, mi 3; jaz, Mili in Tedy.Tako fajn občutek. Mili je pa itak ena najbolj nora zadeva, sploh, ko zavoha sneg.

Norica je najprej hotela plezati na drevo, pa naj, tok se je mučla in naprezala, nekajkrat je še padla dol (v sneg), tak da, po nekaj poskusih ji je uspelo splezati na drevo, kjer je ponosno pozirala. Važiiičkaaa!

Potem smo šle na sprehod, po celem snegu, pa smo hodile in hodile, psici sta noreli, letali sem in tja. Mili pa vedno poskrbi, da je kaj posebnega, in na koncu je omagala, ker se je nanjo prijelo toliko snega, da sem jo morala na koncu že nesti.

Pa še nekaj o Tedy, da ne bo preveč zapostavljena. Skočila je vame tako nesrečno, da mi je fotoaparat padel v sneg. Mislim, da je z njim vse ok, se je že posušil na radiatorju.

Zunaj pa sneg še vedno kar padaaa!

Jaz pa grem šrudirat nemščino, tokrat o Wirtschaftskrise.

Naslednjič nisem jaz na vrsti!

Vedno deklica za vse! Kdo? Jaz.
Presnete, smotane babe. Tjaša je imela rojstni dan. V petek bo preznovala. Povabila nas je, da gremo skupaj gledati film Avstralija. Noo, to sem tudi pričakovala, da bo tako. Ne vem po kakšnem srečnem naklučju sem bila spet jaz določena za nakup in izbiro darila. Jaaaap, razumem, druge se imajo full za učit, full delajo, full oh in sploh nimajo časa, da bi šla katera v trgovino. Mislim, če nebi šla jaz, verjetno sploh ne bi imele darila. Itak, Ana, pejt ti, ti greš spotoma. Grrrr, aahhh, presneto, nekoliko se še pregovarjam, sprašujem za ideje, nagovarjam, da gre kaka koka z menoj, ko pa vidim, da iz tega ne bo nič in postanem že rahlo besna, bi najraje protestirala, rekla ne grem in preprosto odmislila vse, pa mi vseeno ni vseeno in se odločim in stvar vzamem v svoje roke. "Spotoma" brez ideje letim v btc, ga preletim, malo pregledam, dobim idejo (100% je to to, kar si Tjaša želi), na hitro pregledam tistih 5 trgovin, ki imajo pliškote, izberem tole veliko rumeno marcino. In zadeva je iz moje strani zaključena. Potem sem pa tovorila tega kosmatinca do avta, pa, jao, dež je padal, niti tako velike vrečke niso imeli, kar kompliciran nakup. Sedaj naj pa samo kaka kaj reče ali komentira, jo bom kar z medvedom okol kepe.

Končno na smučišču

V petek sem preživela prekrasen dan na Mariborskem Pohorju. Opaaa, končno sem letos pristala na snegu z bordom na nogah. Prekrasen občutek. Bilo je fajn. Dopoldan nam je sijalo sonce, popoldan so polepšali oblaki, a vseeno je bilo fajn, ni bilo gneče, proge so ok, sprejemljive tudi za moje znanje, edina težava, ki pa sem jo imela je bilo pomanjkanje kondicije, zaradi česar sem na koncu že z velikim naporom sledila M. in M.-ju. No, ni bila to edina težava, še malo opreme mi je dotrajalo. Posledice bordanja čutim še danes, musklfiber da te kap. Bom od jutri naprej delala vaje za noge, da naslednjič ne bo tako hudo. Tenkju M. in M., da sta me vzela s seboj.

Zakaj bi uporabljali javni prevoz?

Presneti KAM-BUS, zjutraj ga sploh ni bilo, sem čakala na mrazu pol ure (sej ne da sem zmrznila), potem sem šla pa domov.
Presneti INTEGRAL, je peljal mimo postaje, pa ni ustavil.

Ah, kaj bi človek sploh rekel na vse to. Baje, da živimo v razvitem svetu.

Novo leto 2009

To novo leto smo mi 4 (jaz, Tjaša, Meta in Kristina) pričakale v Bruslju. Kiki je bila valda šefica. Kdo bi se ji sploh upal uporekati. Živele smo v samem centru mesta, na Av. De La Couronne, cca 10 min pešačenja do parlamenta, kraljeve palače. Fjan lokacija. Živele v stanovanju eu. poslanke. Ko smo se ravno udobno namestile, predebatirale, kej bo katera spala, sta se nam pridružila še Jerneja in Jure z avtom v katerem je bilo vse potrebno od hrane in pijače. Tako smo bili kompletni, pripravljeni na nove dogodivščine.

Naš prvotni plan je bil, da gremo en dan z vlakom v Pariz, en dan pa v Amsterdam, pa je bil plan že po prvem dnevu kompletno spremenjen, ker smo opazili, da je že Bruselj sam po sebi dovolj velik, da imaš kaj početi, kaj videti, hkrati pa je bil sam termin neprimeren za take destinacije, saj je bil zaradi novega leta otežkočen dostop v ta mesta, dnevi so bili full mrzli -13*, pa še vozne katrte so bile za enodnevni obisk mesta absolutno predrage. Tako ej bilo potem, da smo 4 dni letali po Bruslju, en dan smo si šle ogledati Brugge, 2 dneva pa smo spale. Novo leto smo čakali na prostem, v samem centru, bilo je noro, pa kar malo nevarno strašno, ker tu se še niso civilizirali, in petarde še eden v drugega mečejo. Ognjemet je trajal pol ure.

Meni najlepši stavbi: ena starinska in ena moderna

Mmmmm, vafeljjjjjj, ena izmed značilnosti Belgije, poleg pomfrija in čokolade.

Manneken Pis, groza, to čudo, ta največja znamenitost, okoli katere kroži več razlag, nam je dal vetra. Ni in ni nam ga uspelo najti. Potem pa le, v jezi, ker smo krožile po ulicah, saj ravno takrat nismo imele s seboj zemljevida, smo našle našega polulančk, in ja, ful je majhen.

Mestna hiša.

EU Parlament.

Atrakcija Atomium, krital železa.

Za pripravo novoletne večerje je bil zadolžen Jure, pripravil nam je tortilije z mnogo nadevi in skuhal je zelo dobrega rdečega kuhančka. Po večerji smo imeli pripravljeno obdarovanje in bilo je zelo zanimivo, potem smo šli ven.

V samem mestu je v času silvestrovanja na prostem bil prometni kaos. Dobro, da nismo bili odvisno od prevoza.

Slavolok zmage, ko je Belgija postala samostojna.

Še utrinek iz Bruggea. Res je lepo to mesto, in ravno prav veliko za enodnevni obisk.

Zadnji večer v Bruslju smo namenili bolj tak, zabavanju, in ga kot vse doslej preživeli zunaj, le da smo si tokrat več privoščili. Šle smo tudi na vožnjo s tem kolesom.

V bistvu, kljub temu, da ni šlo vse tako po planu kot je bilo zamišljeno, koneckoncev niti ni bilo tako slabo, je bilo kar fletno.