Naslednjič nisem jaz na vrsti!

Vedno deklica za vse! Kdo? Jaz.
Presnete, smotane babe. Tjaša je imela rojstni dan. V petek bo preznovala. Povabila nas je, da gremo skupaj gledati film Avstralija. Noo, to sem tudi pričakovala, da bo tako. Ne vem po kakšnem srečnem naklučju sem bila spet jaz določena za nakup in izbiro darila. Jaaaap, razumem, druge se imajo full za učit, full delajo, full oh in sploh nimajo časa, da bi šla katera v trgovino. Mislim, če nebi šla jaz, verjetno sploh ne bi imele darila. Itak, Ana, pejt ti, ti greš spotoma. Grrrr, aahhh, presneto, nekoliko se še pregovarjam, sprašujem za ideje, nagovarjam, da gre kaka koka z menoj, ko pa vidim, da iz tega ne bo nič in postanem že rahlo besna, bi najraje protestirala, rekla ne grem in preprosto odmislila vse, pa mi vseeno ni vseeno in se odločim in stvar vzamem v svoje roke. "Spotoma" brez ideje letim v btc, ga preletim, malo pregledam, dobim idejo (100% je to to, kar si Tjaša želi), na hitro pregledam tistih 5 trgovin, ki imajo pliškote, izberem tole veliko rumeno marcino. In zadeva je iz moje strani zaključena. Potem sem pa tovorila tega kosmatinca do avta, pa, jao, dež je padal, niti tako velike vrečke niso imeli, kar kompliciran nakup. Sedaj naj pa samo kaka kaj reče ali komentira, jo bom kar z medvedom okol kepe.

Končno na smučišču

V petek sem preživela prekrasen dan na Mariborskem Pohorju. Opaaa, končno sem letos pristala na snegu z bordom na nogah. Prekrasen občutek. Bilo je fajn. Dopoldan nam je sijalo sonce, popoldan so polepšali oblaki, a vseeno je bilo fajn, ni bilo gneče, proge so ok, sprejemljive tudi za moje znanje, edina težava, ki pa sem jo imela je bilo pomanjkanje kondicije, zaradi česar sem na koncu že z velikim naporom sledila M. in M.-ju. No, ni bila to edina težava, še malo opreme mi je dotrajalo. Posledice bordanja čutim še danes, musklfiber da te kap. Bom od jutri naprej delala vaje za noge, da naslednjič ne bo tako hudo. Tenkju M. in M., da sta me vzela s seboj.

Zakaj bi uporabljali javni prevoz?

Presneti KAM-BUS, zjutraj ga sploh ni bilo, sem čakala na mrazu pol ure (sej ne da sem zmrznila), potem sem šla pa domov.
Presneti INTEGRAL, je peljal mimo postaje, pa ni ustavil.

Ah, kaj bi človek sploh rekel na vse to. Baje, da živimo v razvitem svetu.

Novo leto 2009

To novo leto smo mi 4 (jaz, Tjaša, Meta in Kristina) pričakale v Bruslju. Kiki je bila valda šefica. Kdo bi se ji sploh upal uporekati. Živele smo v samem centru mesta, na Av. De La Couronne, cca 10 min pešačenja do parlamenta, kraljeve palače. Fjan lokacija. Živele v stanovanju eu. poslanke. Ko smo se ravno udobno namestile, predebatirale, kej bo katera spala, sta se nam pridružila še Jerneja in Jure z avtom v katerem je bilo vse potrebno od hrane in pijače. Tako smo bili kompletni, pripravljeni na nove dogodivščine.

Naš prvotni plan je bil, da gremo en dan z vlakom v Pariz, en dan pa v Amsterdam, pa je bil plan že po prvem dnevu kompletno spremenjen, ker smo opazili, da je že Bruselj sam po sebi dovolj velik, da imaš kaj početi, kaj videti, hkrati pa je bil sam termin neprimeren za take destinacije, saj je bil zaradi novega leta otežkočen dostop v ta mesta, dnevi so bili full mrzli -13*, pa še vozne katrte so bile za enodnevni obisk mesta absolutno predrage. Tako ej bilo potem, da smo 4 dni letali po Bruslju, en dan smo si šle ogledati Brugge, 2 dneva pa smo spale. Novo leto smo čakali na prostem, v samem centru, bilo je noro, pa kar malo nevarno strašno, ker tu se še niso civilizirali, in petarde še eden v drugega mečejo. Ognjemet je trajal pol ure.

Meni najlepši stavbi: ena starinska in ena moderna

Mmmmm, vafeljjjjjj, ena izmed značilnosti Belgije, poleg pomfrija in čokolade.

Manneken Pis, groza, to čudo, ta največja znamenitost, okoli katere kroži več razlag, nam je dal vetra. Ni in ni nam ga uspelo najti. Potem pa le, v jezi, ker smo krožile po ulicah, saj ravno takrat nismo imele s seboj zemljevida, smo našle našega polulančk, in ja, ful je majhen.

Mestna hiša.

EU Parlament.

Atrakcija Atomium, krital železa.

Za pripravo novoletne večerje je bil zadolžen Jure, pripravil nam je tortilije z mnogo nadevi in skuhal je zelo dobrega rdečega kuhančka. Po večerji smo imeli pripravljeno obdarovanje in bilo je zelo zanimivo, potem smo šli ven.

V samem mestu je v času silvestrovanja na prostem bil prometni kaos. Dobro, da nismo bili odvisno od prevoza.

Slavolok zmage, ko je Belgija postala samostojna.

Še utrinek iz Bruggea. Res je lepo to mesto, in ravno prav veliko za enodnevni obisk.

Zadnji večer v Bruslju smo namenili bolj tak, zabavanju, in ga kot vse doslej preživeli zunaj, le da smo si tokrat več privoščili. Šle smo tudi na vožnjo s tem kolesom.

V bistvu, kljub temu, da ni šlo vse tako po planu kot je bilo zamišljeno, koneckoncev niti ni bilo tako slabo, je bilo kar fletno.