Ljubljana in malo miksa

Nevem zakaj, ampak, zadnje dni, tedne, mi pisanje kar ne gre od rok. Če je že čas se raje butnem v kot postelje in mal berem knjige.

Ugotovila sem, da je potrebno biti strpen do nosečih deklet/punc/žensk, do starejših, do zaljubljenih, do pubertetnih, do tistih v drugi pubetreti, do sorodnic, do tipov brez stila, do ...., vsi takšni so mi tako ali drugače šli zadnje čase na živce, ali pa sem se celo sprla. Nevem zakaj? Sigurno ni krivda v meni, 100% ne, pa tudi če nisem prilagodljiva, ker v tolikšni meri res ne rabim biti, je pa dejstvo, da sem občutila da so mi vsi ti primerki hoteli na nek način pridigati. No, bom zdej mal bolj strpna oz. razumevajoča.

Močno sem protestirala, ko me je nekdo naglasil z gospa. WAT? Sej nevem , kako bi se počutila, ampak gospa, pa res še nisem, tako in drugače.

Žurka Jerneja diplomira, je na nek način uspela, na nek način je bilo pa malo bedno, anpak vseeno, ok.

Srečanje, ki sem ga organizirala je tudi uspelo, udeležba 100%, res sem bila presenečena. Vsi smo bili srečni in veseli.

Nedelje, grem s Katjo v LJ. Ne obiščem pogosto oz. skoraj nikoli ob nedeljah Ljubljane. Fajn, luštno, tak malo bolj umirjeno vzdršje. Jeeee, še danes se mi poje pesmica "Jaz sem bolezen zaiglala, vsa se mu pledala, samo da skupaj sva bilaa aaa a aa aaaa!" Carica, brez konkurence.

Pa sva šle najprej malo peš, potem pa rikverc in na slavno vzpenjačo, u jeee, turistke, med samimi tujci, pa na grad, na stolp, dovoljenje za fotografiranje je všteto v ceno, gibnaje pa na lastno odgovornost. po razgled.

Zgodilo se je

Predvsem je bil to teden, ko so straši v Grčiji, sestrica v Londonu, jaz pa skupaj z bratom in atom furam življenje tle doma. Mislim, da ni panike, je vse v najlepšem redu.

Drugače pa je bil to teden, v kateremu sem ful ustvarjala, takšnih in drugačnih stvari. S K. sva se dobili 2x, da sva nadoknadile za nazaj pa še mal za naprej. Bila sem na faksu (pripetljaj za v zgodovino). Zopet sem delala, razen 2 dni, ko sem res rabila, da sem doma. Pa pri bratrancu sem bila, v novem stanovanju. Na poti do Radovljice smo zašle 5x, ko smo se vračale domov pa 1x, za volanom pa nisem bila jaz, ne to bi bilo preveč ekstramno početje zame, tok leva pa še nisem. Potem sem bila pa še na prvi ravi diplomantski fešti. Bilo je ok, morda nekoliko preveč v stilu fdv-ja.

Ker že dolgo nisem nič sladkega spekla, ali kako drugače spacala, in sem bila en dan doma, brez dela, oz sem si najdla delo, sem se odločila, da bom naredila piškote. Kupim si sestavine in začnem. Najprej testo, iz testa krugliice. iz kruglic pa pravi, pravcati, okusni, slastni in estetski jurčki. Drudi dan sem jih nesla v službo, in ja, baje bom imela sedaj še proste dneve.

Že nakaj dni sem razmišljala in se spravljala k dejstvu, da bi bilo morda le pametno razviti kake fotke iz Avstralije in vse skupaj urediti v neko smisleno celoto. In sem se odločila, seveda sem investirala kar nekaj premoženja, da je sedaj izdelek tak kot je, urediti 450 slik v smiselno celoto pa tudi ni kar tako, zadeva potrebuje veliko prostora in časa, pa vendar, ko je naredeno je super.

Potem je prišlo do tega, da se je bilo potrebno zmeniti in pripravti darilo za našo diplomantko Jernejo. Po kakšnem naključju je vse padlo name. Ana bo to, Ana bo uno, ane, seveda, ja, pa dajmo. In sem mogla razmišljat, kaj pa kako, pa ker res nisem bila še na taki zadevi in pojma nimam kaj se nese za darilo, in sem se domislila, da bo darilo vsebovalo nekaj sladkega, nekaj zabavno šaljivega in nekaj resnega. In sem se sporbala v kreiranju, ustvarila majčko, katera je na koncu res dobro izpadla. Potem sem pripravila še eno sliko, za katero sem vedela, da si jo celo želi, za na hrbtno stran slike, pa sem pripravila napis. Jeee, darilo je bilo popolno.

Moram malo reklame za Enzota v Domžalah narediti. Res naredijo dobr, zelo dobr.

In ponovno en moj kaligrafski izdelek, kjer sem popisala prazen list.

Moji pacientki

S Tedy je zadnje dni kazalo nekam čudno, tak da nismo vedleli kako in kaj bo. Pa smo šli k veterinarju in zadeva se je uredila, sedaj se zdravi, higiena in crkljanje je na višku, spet jih preveč razvajam. Tedy je sedaj že bistveno bolje, mal sicer deluje zaspana.

Mili pa, ona pa je pokora, ona se pa pusti razvajati, pa ona se mora skos stiskat, tok se prilizuje. No tle sem jo dala spat in ona je zaspala.

Misija kino

Misija kino vendarle uspela! Kljub komplikacijami!

Mamma mia, še ena poroka, krasen film, ful fajn film, vzhičenja polno, metalo me je iz zica, pela bi, plesala bi, jao, res krasen film, glasba!

Btc območje, preplavjeno z pijanimi in zakajenimi mladoletniki,wcji v Koloseji, fuj in fej, sprehod do avta v garaži CityParka, dobim kurjo polt, gnusi se mi, strah me je! Kam gre ta svet, kaj še bo! Ležijo po tleh, počnejo stvari, javno, mečejo se ob avte,razbite steklenice, kričanje, hihitanje, razmišljam kako bi prišla iz drugega nadstropja garaže na način, da bi se jim uspela izogniti.

Ko pridem domov pa pof, mail, nova informacija, še ena nosečnica na pohodu, prepletanje veselja in žalosti, zakaj, ker je noseča moja voditeljica piilatesaaaaaaaaa.

Lubenica party

Imeli smo eno veliko lubenico, in jedla sem jo cele 4 dneve, večinoma jaz, pa malo še kdo drug. In sem se je kar zelo najedla. Ostalo pa jo je tretjina in ker se mi je zdelo, da verjetno, če ne do sedaj, tudi sedaj ne bo nobenemu teknila, zato sem jo danes odnesla Meti. Pa naj ima ona lubenica party. Ampak ta koza je res abnormalna.

Začela je jesti, kot, da ni jedla že tri dni, potem je enkrat pljunila vame, vmes je norela, premetavala lubenico, na koncu mi je kazala že jezik. Pojedla pa je vse, še lupino. Pohvalno!

Politika je kot tekačica

Pa bom o politiki, ko je ravno predvolilno vzdušje, čeprav politike nimam najraje, a o njej včasih vseeno malo razmišljam.

Povod za pisanje je današnji orientacijski pohod naše politične elite po Tivoliju/Rožniku. Da je zadeva bila uspešna, so morali levi in desni delovati složno, vsi za en cilj.

Kakšna misel se mi je utrnila. Politika je kot tekačica. Zakaj? Ker obe premagujeta razgiban teren, obe imasta določen cilj, obe podpira leva in desna stran, obe se srečujeta z ovirami, dolgimi in kratkimi progami. Tako politika, kot tekačica, morata biti zdravi, uravnovešeni, vztrajni, pemetni, da lahko zadovoljivo funkcionirata.

Vendar je med obema ženskama ena bistvena razlika! Tekačica je popolna, medtem ko, pa politika ni!

Tekačica si kupi dobre tekaške čevlje. Par čevljev vsebuje levi in desni čevelj, in oba sta enaka. Neuspešna bi bila tekačica, če bi na eni nogi nosila čevelj za pronatorje, na drugi nogi pa čevelj za supinatorje. V politiki pa je ravno to, levica in desnica sta si različni, nasprotujoči in mnogokrat ovirajoči, zaničujoči. Enkrat eni, drugič drugi, nikoli pa ni OK, in vrtimo se v začaranem krogu, nemesto da, bi tekli maraton.

Na današnjem orientacijskem pohodu se je nekoliko pokazalo, da je zadevi res tako, da če želijo lahko delujejo enotno, da so lahko malo bolj usklajeni in da vsi vedo, kaj jim je početi. Desničar je izjavil, da je namen njih vseh, da čimhitreje skupaj dosežejo cilj, levičarka, pa je izjavila, da kdor dela tudi greši, bistvo pa je, da zna napako popraviti. Če združim ti dve izjavi, dobim popolno politiko: treba je delati, vsi imamo isti cilj, sodelujemo, skupaj lahko grešimo, skupaj popravljamo napake!

A politika bo še dolgo nosila različen par tekaških čevljev. Pa veliko zdrave pameti ji želim, ko vsak dan tečem po Krtini, občutek pa imam kot da v tem kraju ni prebivalcev. Pa če bi imela majico M, bi se malo bolje počutila.

K vragu, pa komarji!

Ne najdem ene pametne teme o kateri bi pisala, ali pač, sem samo preveč lena, ali pač nimam volje, ..., malenkosti pa se vseeno dogajajo, malenkosti pa so na določene trenutke pomembne in odločilne, tiste, ki pišejo zgodovino in tiste iz katerih se razvije nekaj večjega.

Kakorkoli, mineva dan za dnem, bistvene novosti se ne dogajajo. Zgodaj zjutraj vstajam, da uspem biti na delovnem mestu že ob 7.00, potem dan mine, in kmalu je ura 15.00, ko končam. Potem doma, ali kaj skuham, dokončam, pospravim, operem, potem se "še vedno" le poskušam učiti (danes sem ta problem celo razložila šefu), potem pa je že večer, ko gledam TV ali berem knjigo, in vsak drugi dan skrbim za redno rekreacijo.

Nazivi, ki sem jih v teku enega meseca pridobila v "službi": Ana, gospodična Ana, kolegica, punčka, piščanček, naša tamlada, naša deklca , tapridna, tanova, "referentka" (ta mi je še najmanj všeč),..., in drugi, ti pa se najbolj pogosto ponavljajo. In všeč delo mi je, res všeč, včasih mal monotono, spet drugi dan pa zelo rzagibano in pestro, odvisno, kako nanese.

Danes je bil neverjetni pripetljaj, dan se je že zjutraj začel zanimivo. Potem pa, ker je v zavodu pretekli teden potekala licitacija računalniške opreme, pri kateri je sodelovala ena pod mojih sodelavk, so se še danes pri njej oglašali kupci, ki so še pobrskali, po seznamu, kaj je ostalo na razpolago. Pojavil se je en Rudi, zgledal je normalno, čist bister človek, mi je deloval, in je prišel povedat, kaj bo kupil. Kolegici je moral le sporočiti, svoje podatke, ime, priimek, naslov, da mu bo zavod lahko izdal račun. Človek ni vedal, kje je doma. Njaprej hoče povedat, potem reče en kraj pa hišno št., potem si premisli in reče da ni pravo, potem spet ful razmišlja,...., men je šlo vse bolj na smeh, spogledala sem se s kolegi v pisarni, vsem je šlo na smeh, hahaha, kaj takega pa še ne. No potem nismo izvedeli, kje je revež doma. Potem reče, da bo naslov sporočil naknadno. Po kaki uri, dobimo klic in on nam sporoči kraj in hišno, o občini pa še vedno ni vedel v katero spada.

Ah, tudi take stvari se očitno res dogajajo! Nebi verjela če nebi vedela. Men osebno se zdi, da kolikor toliko normalno razvit človek, v kakršnem koli stanju, pa je le ta lahko zelo beden, pa že mora ločiti, ali spada v Domžale, Moravče, Ljubljano, Brežice, Postojno,..., vedeti občino v katero spadaš je pa ja nekaj res osnovnega in nezahtevnega.

Še nakaj, v zvezi z ničemer do sedaj, ampak samo tako v vedenje: Ne maram tipov, ki se nalivajo z alkoholom in ne maram vulgarnih tipov.

Ne maram, in zelo sovražim komarje. Kljub vsem mojim prizadevanjem, da bi se jih izognila, me pikajo, le zakaj? Pa, danes sem zopet imela na planu tek, in sem šla lavfati, full sem se našpricala z anti insekticidnim sprejem, pa me je vseeno sredi teka, en nadležen komar ornk pičnil v rit, joj kok me to pojezi, ob živce me spraqvi!