Buča,noč čarovnic, praznik žensk?

Kot že nekaj let, redno izdelam sovjo bučo. Letošnja ima nekoliko večje oči, naj ima to poseben pomen. In praznujmo, kaj že res? Hm, ja, tu bi se dalo razpravljati, ali je to nekaj, kar je v nasprotju s krščanstvom, kar je inkvizicija preganjala, istočasno pa naredila veliko napak, ali je to nekaj komercialnega kar kopiramo od američanov,v resnici pa to izvira iz Evrope, morda drži tista, da tako pozdravimo duše umrlih, hkrati pa se branimo zlih duhov. Pa naj bo kar koli, mene bolj zanima, zakaj praznik žensk, zakaj naj bi bile v večini ženske čarovnice? Zakaj? Seveda imam odgovor, saj je tako preprost. Za čarovnice so nas oklicali moški. Normalno. Tako so se v starih časih borili proti feminizaciji. Že od mekdaj so se imeli za nekaj več, za vladarje v političnem in cerkvenem življenju. In ker ženske niso imele nič slabših možgam, so bile sposobne prav takih stvari kot oni, če ne celo še več. In to pa jim je šlo v nos. In potem so se začeli bajni pohodi proti čarovnicam. Moški niso mogli prenesti, da bi lahko ženske, ki niso obiskovale njihovih univerz in teoloških predavanj, imele moč nad življenjem in smrtjo. In zakaj so bile na takem udaru predvsem ženske? Ker so vedno znale zdraviti, znale so prisluhniti skrivnostim zemlje, poznale zelišča in jih v pravem trenutku iz srca uporabile za pomoč sočloveku. Ahhh, slabo so končale, žal, ženske so bile že od nekdaj predobra bitja.

Bratec, vsenajboljše!

Že 25 let je od kar sem dobila brata, ...........

čestitam ti ....

želim ti ....

upam da.... '(ti bo všeč darilo, drugače povej, imam račun, lahko zamenjam, hahaha)'

don't ask me what that means

Trenuno sem si zaželela, da napišem o nečem, pa raje ne bom, sem si premislila, da ne bo kdo mislil, da sem res zmešana, čeprav, iz bistva zadeve, lahko rečem sama, da malo pa sem že, če se temu lahko reče zmešanost, ker v bistvu je to dar.

Kraljica

Zgodovinski dogodek, nimam nič proti, od navdušenja pa tudi ne skačem. Bi me pa zanimal podatek, koliko je vsa zadeva državo stala?

Ok, včeraj sem se že zjutraj namenila, da grem na prešerca gledati kraljico in seveda ji mahati. Ja, nisem je videla, žallll, pa sem bila tam, pa, v bistvu je kraljica prišla prepozno, ko mene ni bilo več tam. Usoda je pač želela drugače. Pa mi je bilo potem zvečer že malo žal, ah, mešani občutki med tem, kaj bom imela od tega in med tem, kaj mi to pomeni, če jo vidim.

Pa sem se danes usedla na okensko polico, odprla okno in gledala, ravno ob 10.00, so krenili iz hotela, ob 10.02, pa je kolona avtomobilov že odpeljala kraljico. Katera točnost! Sedaj sem vsaj malo potolažena, da sem vsaj videla odhod (vsaj nekaj).

Dva dneva me že daje neka čudna bolezen. Preprosto govorim, govorim čisto preveč, oz skos govorim, čebljam, klepetam, vsevprek, s komurkoli, v bistvu zelo nenavadno obnašanje, in mi je danes že ratalo malo nadležno, ker ni moje pristno, in ne vem zakaj je do tega pojava prišlo, tak da se moram prov prisilno nazaj držati.

Ne vem, zakaj je mene tako enostavno pripraviti do tega, da neredim kako p****.

Včeraj izbrano, danes kupljeno. Sem se kar malo stegnila.

In ko zaspim....

Jaz zagotovo nisem oseba, kateri bi zadoščalo le 4 do 5 ur spanca. Zato mi ni jasno, zakaj potem berem knjige še dolgo v noč, če me potem posledice spravijo ob pamet. Zjutraj zaspim, in jaoooo, potem se pa z vso hitrostjo začne dogajati. Letam med sobo in kopalnico, istočasno se umivam in oblačim, zraven pa razmišljam, kako naj sploh pridem v Ljubljano, saj v stanju takšne raztresenosti zamudim še zadnji sprejemljivi bus.

Zakaj se dogaja to, da takrat, ko gre že tako vse narobe, gre potem še bolj vse narobe:

-nogavice vlačim na noge, pa ne gre

-zapestnica mi pade pod posteljo

-ure ne uspem pripeti, ker se zatika

- majico že vsa besna obračam, pa tudi ne gre

-parfum,parfum špricnem v prazno, katera beda, a vseeno bolje kot, če bi nacentrirala v oči

- najhujša stvar pa je, da se potem še oglasi budilka, jaoooo, adijopamet, kaj sedaj cvili, če prej ni, mislim je, pa je nisem slišala

Drugače, pa, sedaj sem že na mestu, spet tvegam in skačem po netu, itak mi je usojeno, da me šef skoraj vedno dobi, tak, da je itak vseeno, pa kaj, pa kaj, pa naj kaj reče, ...., jaz se ne dam, jaz vztrajam.

Ampak, kljub slabemu začetku, mislim, da bo danes fajn dan, morda se mi celo zgodi porcija sladoleda.

Pa preživela sem zobarja, ni tok bavbav, kot jaz to doživljam, in nisem kritični primerek, sam pač se bojim in se bom bala, in ne, ne bom se navadila, pa je rekel zobar, da bi se že lahko.

Pravilno, a neuporabno, ali morda, naslednjič bodi tiho

Joj, na faksu mi zadnje čase res postaja vse bolj všeč. Ha ha ha, bolj ko sem ven, bolj me še vleče tja. In hodim na predavanja,čeprav, hm, ne bi mi bilo potrebno, ampak res mi je fajn, preprosto uživam v poslušanju zadev, ki so se mi zdele še pred dvema letoma popolni bavbav, da ne rečem celo beda od bede.

In včeraj profesor vpraša: Koliko bo vrednost Krkine delnice čez 355 let?

Ja valda, kao, tok let naprej, kako naj vem? Hmmm, misli, misli Ana, dejmo, dejmo. Tapametni in tapridni so se takoj vrgli v računanje z vsemi možnimi formulami, 'uf, to ni zame sem razmišljala, formul ta moment niti ne znam, po matematično si tu sigurno ne bom mogla pomagati, to sem pa prepričana, itak pa matematiki samo posplošujejo, in potem nekaj predpostavljajo in potem še sklepajo. Hm, kako naj se rešim svojega problema. In se spomnim, jaaaa, bom pa še jaz malo posplošila, nimam kej zgrešiti, bolje kot da sem tiho, zato prepričana v voj odgovor strokovno izjavim. 'Jaaa, hm, če tako pogledamo in malo posplošimo, glede na to, da je časovna doba zelo dolga, lahko zagotovo rečem, da bo vrednost Krkine delnice visoka, nizka, ali pa Krke takrat sploh več ne bo.' Bramisimo, odgovor je bil več kot popoln, pri profesorju pa je sprožil, da nam je povedal sledečo štorijo:

Sta se peljala dva izobraženca z balonom, in ju je zajela megla, zato sta se izgubila.

Izobraženec 1: In kaj bova sedaj, ko ne veva, kje sploh sva?

Izobraženec 2: Spustila se bova dol, na zemljo in vprašala po lokaciji prvega, ki ga bova srečala.

In res se spustita dol, srečata tujca, in....

Izobraženca: Gospod, rada bi vas vprašala, kje sva?

Tujec: V košari od balona!

Izobraženca, se brez obotavljanja odpeljeta nazaj gor,....

Izobraženec 1: Tale tip je bil pa zagotovo ekonomist!

Izobraženec 2: Kako pa to veš?

Izobraženec 1: Zato ker oni vedno podajo pravilen in neuporaben odgovor.

Veselje, preventiva in rezultat

Ker vreme in letni časi, ki so nastopili in bodo, ne dopusčajo ravno najboljših rezmer za tek, je treningov vse menj, potem pa ugotovim, da v celih 14 dneh nisem sploh nič naredila zase. Absurd! Ko nebi bilo v okolici Gradišča medveda (kao, če je to res), bi šla vsaj na sprehod tja.

In sedaj, alternativa so dvoranski športi. In letos bom aerobična. Smrk, smrk, smrk, kako mi je hudo, ker ni pilatesa, sej morda, upam, da še bo, da se bo našlo kaj kar mi bo ustrezalo, pilates je res zakon. No pa če ne bo šlo drugače, se bom z aerobiko kr morala sprijazniti. Kaj je vsa poanta teh skupinskih vadb, da preprosto uživaš v njej, da se do onemoglosti mučiš, mučiš sam sebe, pri tem resno razmišljaš, joj kok sem trapasta, a je res tega potrebno, potem pa ko vidiš, da se okoli tebe muči še cela skupina žensk, ti zadeva postane veliko lažja in bolj sprejemljiva. Komentar na trenerko-voditeljivo, hmmm, res nas goni. Ampak, če je treba, je pač treba, če je veselje, je pač veselje, če je pa obsedenost, je pa pač obsedenost.

Sveža podoba, sveže misli, novi cilji, isti smisel

Evo, tu je nova podoba. Pa da pojasnim, ni mi všeč, ni mi všeč, ampak bo ostala takšna naslednjih vsaj 6 mesecev. Preprosto se ne moram poistovetiti z njo. Ne predstavlja mene, tak kot bi to lahko. Pa še nekaj več je pri tem. Da sem jaz neverjetno izberčna, ali pa celo neodločna, tu se postavlja vprašanje; ZAKAJ? Odgovor pa je, da zato, ker vem, da je vsaka stvar lahko še boljša, pa še perfekcionizem me daje. Del mene pa itak ni za razumet, ker ni s tega planeta.

Nova podoba je deloma tudi razlog, da se je nek del življenja končal z uresničitvijo, želja, ciljev, načrtov, sedaj pa sem si že postavila nove (vse visoko leteče). Smisel mojega življenja pa ostaja isti.

Tenkju K., ki si si vzela nevem koliko časa za mojo preobrazbo tu. Pa ko si bila tako potrpežljiva, ko sem bila jaz tako zahtevna: Ne, ne, ne, tut to ne, ni dobr, ni mi všeč, ne, ne modro, ne takšno, ne drugačno,...., he he he, se zgodi. Potem pa je obstalo na tej podobi, in drugi dan ti rečem, da mi tudi ta ni všeč. Js bi verjetno kr znorela. Zdej bo ostalo tako, še vedno nekoliko punčkasto, ampak dobro, sej prehitr prehod nikoli ni dober, zato jaaa, velike misli prihajajo.

Zvezde med priimki

Pa sem po dolgem času spet našla nekaj, da napišem, ampak čisto tako, pač kr nekaj.

Ko takole delam, dela, pa da semo ne delam, sem si našla še eno dodatno stvar, ki me malo zabava, oz, pogledam tudi iz firbca, če kakega pacienta poznam.

In sem se lotila obdelave takšnih in drugačnih priimkov. Med tem ko sem s svojim priimkom res nadpovprečno zadovoljna, obstaja vrsto priimkov, katerih nebi marala, oz ni variante, da bi se jaz tako pisala. Torej, sem res izbirčna, sam če je pa res, nekateri priimki so mi antipatični, spet drugi se ne ujemajo z imenom, medtem ko so eni prava katastrofa. Pa sem prejšnji teden malo poizvedovala za priimki posebneži.

Napisala sem seznam:

• Cimperman (to bi še šlo, ampak, če se le da, nop)
• Štrumbelj (no a sem lahko Štrumbelj)
• Kikelj
• Hvala
• Crnobrnja (tu si zlomim jezik)
• Težak (težak s takšnim priimkom, je težak na potenco)
• Skledar (halooo)
• Starina (nebi se počutila ravno fajn)
• Poglajen (a sem lahko raje poglajena)
• Šviga (?)
• Penca (je ok, če ti je ime PikaPolona)
• Fikfak (absurdno)
• Govedarica (ljubi bog, alternativa so Perutninarica, Kopitarica, Prašičerica,...)
• Čelofiga (ta zasede prvo mesto, res je carski)
• Prepeluh (?)
• Butala (se sliši kot budala)
• Pate ( a sem lahko raje Pašteta)
• Bagar (pač)
• Slaček (ja, Ana Slaček, neeeee)
• Široka (ja pa še ozka, dolga, kratka,...)

Anpak sem najdla tut enega fajnega, Anuša. A se ne sliši dobro Ana Anuša? Ha ha ha

No, konc traparij, mal sem se pozabavala tekom dela, da ni tok monotono, zdej pa grem naprej knjižit.