Cesta, stičišče pametnjakovičev, norcev in tistih, ki so meni podobni

Sama sebe imam za potrpežljivega, strpnega in previdnega šoferja. Torej po predpisih (razen izjemoma). Ampak, danes sem videla, da je lahko tudi vožnja po predpisih nevarna. Zakaj? Zaradai tega ker je na secti veliko važičev, norcev in debilov.

Torej šla sem v smeri Lj. Normalno, ker se mi ni nikamor mudilo. Celo zgodbico bom sedaj napisala, kaj vse sem doživela. Že v prvem križišču v Krtini, kjer čakam, da se vključim na cesto, pripelje po glavni cesti en avto (zelo počasi, pa ga vseeno počakam) in se ustavi (kar na glavni cesti), ženska mi pomaha. Meni? Zakaj? Verjetno me je s kom zamenjala, nič hudega, ampak vseeno, mi je bilo vseskupaj smešno, ker se je tako iz srca nasmejala in mi pomahala, jaz pa sem samo skomignila z rameni, kaj naj bi pa drugega, prvič sem jo videla.

Potem na cesti Domžale-Trzin, kjer je omejitev 50, peljem tretja za tovornjakom. Kar naenkrat se tovornjakar odloči, da bo prehiteval osebni avto. Ker mu ne uspe zaradi nasproti vozečega avtomobila, se vrne nazaj na svoje mesto. 'Idiot,' si mislim, 'lahko bi trčila.' Kmalu se on spet loti prehitevanja in tokrat mu uspe. 'Zdej je dosegel svoje!' In kaj sledi, ta idiot zabremza in vsi se ustavimo. 'Ok,' sem rekla, 'pred seboj imam resnega debila, zato previdno'. In se spet peljemo, in se spet ustavimo, dobesedno se je delal norca, halooo, ostala sem mirna in skoncentrirana, ker, nevem, kajvse bi se še lahko spomnil. Nato le pridemo na trzinsko obvoznico-dvopasovnica, kjer si mislim, 'no zdej bo pa šlo'. 'Vraga!' Idiot je peljal mal po levem, mal po desnem pasu, in ni dovolil, da bi šel kdo mimo. Nalašč, namenoma, je zapiral pot. Nato, se en s peugeojem upogumi in z vsem gasom proba prehiteti po desni strani, tovornakar pa zavije proti njemu. Mene je kar pri srcu stisnilo. Jaz nisem šla prehitevat, je tole preveč riziko zgledalo, k sreči se je srečno izteklo.

Potem sem se peljala skozi Črnuče, tam na mostu spet nekaj delajo, zato sem padla v kolono. Imam tako navado, da vedno pogledam v vzratno ogledalo, kdo je za menoj. Tokrat sem imela celo pot čez Črnuče za seboj nekoga, ki je pri vsaki ustavitvi, dal glavo ven čez šipo. Hm, to mi ni ravno delovalo normalno. Potem pa sem opazila, kako se iz stranske ceste, zaradi gneče sploh ne morajo vključiti na glavno, razen na način, da si malo pokimajo in se zmenijo, kdo bo kam šel. In tako je tudi prav, če le nebi bilo kakega norca motorista. In ker rada vržem uč na kak motor, sem gledala tudi motor, ki je peljal v nasprotni smeri. Vsi smo peljali v koloni, on pa po sredini dokaj hitro. Prepozno je opazil, da se je promet pred njim čisto ustavil, ker so se začeli vključevati tudi tisti iz stranske ceste in skos sem ga gledala, ker je moja kolona stala. Na vso moč je zabremzal, motor je spodneslo in ga odneslo v bok avtomobila, nekoliko posebej pa je bočno priletel v avto tudi motorist, pof, vse skpaj pa je padlo na isti kupček. OOOMG, pred mojimi očmi. K sreči mu nič ni bilo in se je kar hitro pobral in izgledal čist ok. Uf, kako hitro bi bilo lahko tole drugače. Kar z malo mešanimi občutki sem se odpeljala naprej s tokom kolone.

To, da me je eden izsilil, ker je prevozil rdečo luč, pa je že malenkost in ne bom več o tem pisala.

Še nakaj, čisto oftopiks, Naske, ne samo, da je zelo suh, je tudi dokaj majhen, bi rekla, da je v bistvu velik toliko kot jaz, mogoče ima 2 cm več. No, sem opazila, da ima tudi eno dobro lastnost, kar se na tvju ni videlo, ali pač, jaz nisem na tvju sploh gledala. Je pa sedaj silno bogat, se mu prov pozna, danes je imel ene hude šuhe, bele, in na robu podplata je imel okol, ma skoraj sem prepričana da ploščico iz pravega zlata. In to, da mu sedaj pristajajo kavbojke za 200 EUR, verjetno, ni več vprašanje.