V smeri morja

Ker Trst ni naš, sem današnji dan preživela v Italiji. S samimi ženskami, Krtkami. Bilo je zelo luštno, zabavno, vroče, fascinantno,... Ko se ženske odločijo, da bodo nekam šle, same, brez moške družbe (izjema je le šofer, on je lahko, saj nam je častil celega Jegermeistra) , si izberejo zadevo konkretno in zanimivo. Najprej kofetkanje na Lomu. Jaz pa seveda, jagode. Potem pa za začetek ogled ene vasice in cerkvice na Krasu. In nato Miramare. Palača v Trstu. Krasna, res lepa. Kjer človek dobi poseben navdih. Pravljica. Morda prostor primeren za slavje kot je poroka, ali pač ne, ker je zadeva dokaj turistično oblegana. Mmmmm, občudovanje mogočne palače je na vrhuncu, veter v laseh, sonce na licih, dišave raznih nepoznanih dreves,...,celota, ki te premami in prevzame. In nato sprehod po grajskih vrtovih, brezmejnih, širnih, bolijo noge od neprestane hoje, a vendar, lepo je, zato se splača potruditi.

Sonce pripeka, žge, jao, spet kavbojke neusmiljeno gajsnajo rit. Zopet moja napaka. Pa sej tovrstne hlače so res najbolj praktične, ampak, ko je vroče, pa obstajajo tudi bolj primerne zadeve.

Če cel dan gledaš morje, si zaželiš, da bi se tudi malo namočil. Zato odidemo na plažo. Presenečenje. Plaža je polna ljudi. Vsi se pohajo, nekaj jih je že kar lepo zagorelih. Verjetno še nihče ni slišal, kako strupeno je sonce. Jaz pa brez kopalk. Ni bilo v planu kakršno koli čofotanje. Jaz tega tako in tako ne obožujem ne vem kako. Meni že sam pogled in vonj po morju naredi popolno zadovoljstvo. Voda pa je še vedno slana in mrzla, to sem preverila.

Po ogledu dvorca, sprehajanju po parku in uživanju na plaži smo se odpravile še v sam center Trsta. To mesto mi ne potegne. Baje sem v njem že enkrat bila, pa sem ga tako slabo doživela, da se sploh ne spomnim, da sem kdaj bila v Trstu. Zato sem trdila, da sem danes prvič in zopet nisem navdušena. Nekako v njem nisem začutila nobenega življenja. Večino stavb je zaprtih. Še sladoleda nisem uspela najti, razen tiste najslabše ponudbe iz tovornjaka, kar pa ni nekaj po čimer bi jaz planila. Tudi trgovine so vse zaprte, razen izjeme le ene kitajske voglane trgovinice. Ha ha, in potem se 30 žensk zapodi v to trgovinico. Trgovka je bila verjetno zelo zmedena, zato je kar raje nadaljevala svoj pogovor po telefonu. Potem so si ženske vzele čas za kofetek. Nekateri, ki pa smo bolj avanturisti in ki vemo kaj nas zanima, razen stvari, ki jih lahko počnemo tudi doma, smo še naprej nabirale kilometre.

Jaz pač nisem mogla iz svoje kože. Je bilo že v izložbi kaj videti. Bi bilo interesantno videti, kaj ponuja notranjost. Gre mogoče kdo v bližnji prihodnosti za en dan v Trst?

No potem je še sledilo nekaj stvari kot so: teranov liker, predjed pršut, kosilo, nekaj med teranom in refoškim, zrezek in njoki s teranovo omako, jogurtova strnjenka s teranovim prelivom, čokoladna rezina, sadna torta, mmmm, za prste polazat, vse je bilo tako zelo dobro, mmmm, viljamovka, jegermeister. Ni čudno, da se je zadeva zavlekla in sem zopet zamudila odbojko.