Po več kot tednu študija o iraški vojni, ugotavljam, da me zadeva že malo obseda in preseda, hkrati pa ob poplavi takšnih in drugačnih informacij (res, mediji so mediji, komu verjeti, kaj je res je vpršljivo), ki sem jih prebrala na netu, nisem sposobna, da bi oblikovala svoje mnenje, katerega bi bila sposobna zagovarjati.
Toliko nedolžnih žrtev, toliko dodatnega nasilja, zakaj,..., zato, da bi zatrli terorizem, da bi bil sedaj na zemlji mir in da bi se počutili bolj varne. Pa se res tako počutimo? Nop, jaz že ne. Ali pač, je bil to le izgovor, s katerim so se okoriščevalci podali v vojno.
Vsekakor mi ni všeč Bush in njegovo optimistično lazenje za koristmi, ki si jih obeta prilastiti, ne glede na ceno. Kdor ni z menoj, je proti meni, in še kup biblijskih stavkov, katere je v javnosti izrekel, me spominja, na igranje vloge boga, na tem malem planetu. Njegovo početje pa me spominja ne slednji osebi:
Ti smola, pa on je cel vrag, nekoliko je podoben celo meni. Ouu, šit!
0 komentarji:
Objavite komentar