Ni šans, ne mora biti, ker mi gre vse narobe. Itak, ponedeljek, katerega vedno začnem s pravo muko. Danes pa oh in sploh cela katastrofa. Budilka zvoni ob 6.00, da bom vstala, potelovadla in ob 7.00 šla na bus, namenjena na obvezne vaje ob 10.00. Ni bilo izvedljivo.
Vstala sem mnogo kasneje, bila brez glasu, čist v bedu. Ah nič, pač ne bom šla na vaje, bom pa probala it na bus ob 10.30, da bom vsaj na nemščino šla. No zelo sem se potrudila, da sem to izvedla, najprej tuš, potem tableta proti glavobolu, pa še vitaminC in gremo na bus. Ko pridem na faks sem bila že vsa razkurjena, ker pač nad busom človek res ne mora biti navdušen, pihal je veter in že me je ponovno kuhalo. Ah bo že minilo,... Ujamem še pol ure obveznih vaj in kar grem not, pa kaj, če me bo poslal vn bom pač šla. Usedem se h kolegici, mal se začudi, da sem sploh prišla, glede na moje stanje. In nato takoj reče, da se mi ne upa povedati, zato mi napiše SMS:Govorijo, da nečščina odpade! WHAT?
V možganih mi zavre ob takih informacijah. Pa kako, pa kje smo, da se to lahko dogaja. Uf, res sem hitre jeze, tok me je to vrglo iz tira, da sem se celo pozabila podpisati na vajah, kar me še dodatno jezi. Grrrr, grrr,... In sem šla zastonj v Lj, in zastojn sem plačala prevoz, in... Še ob svojo ustaljeno ponedeljkovo navado posedanja in čvekanja v bifeju sem bila. Nič od nič.
0 komentarji:
Objavite komentar