Brezobrazni vasezagledani egoti

Zopet ponedeljek, ampak to tokrat ni razlog za mojo jezo, teženje,..., saj se je dan začel povsem normalno in lepo. Dokler se človeku ne zgodi nekaj nepričakovanega in neljubega, kar sproži plaz kletvic, ne, ne, ne, žal, jaz ne moram ostati hladnokrvna, mene takoj popade neizmerna jeza, obsojam, bentim, se dušam, iščem krivce, ker zadevi je potrebno priti do dna.

In telih, brezobraznih vasezagledanih egotov oziroma lahko jim rečem tudi kreteni, ni malo. Danes sem jih nekaj opazila, bližnje srečanje dveh, pa sem celo močno občutila na lastni koži. Sedaj lahko rečem, da tovrstna srečanja res niso prijetna in jih ne privoščim nikomur. Mene je pripetljaj močno razkuril, v možganih mi je od jeze vrelo, pozabila sem celo kam in zakaj grem, hkrati nisem sploh mogla iti nikamor. Počasi se pomirim in sprejmem, da pač kar se je zgodilo se pač je. In dobim stoeno idejo o kateri lahko razmišljam. Postavim se na kraj dogodka in opazujem, opazujem te primerke, kako polni samisebe, mislijo samo nase in drvijo svojo pot. Res, težko oz sploh ne moram razumeti, kako so ljudje lahko taki.

In zdaj ko sem zadevo že mal razmislila mi postaja vse bolj jasna. Glede na opažanja se tako obnašajo predvsem tipi. Oni pa so v razmišljanju omejeni. To pač niso moje ugotovitve, to so ugotovili in dokazali že nevemkateri znanstveniki, psihologi, bla bla, bla, gre za to, da tipi gledajo zelo ozko in ne morajo biti v trenutku v mislih pri večih stvareh. Torej, tip pri vožnji z avtomobilo, je osredotočen le na vožnjo in malo na cilj, ki ga mora doseči, nič pa na luže, ki se nahajajo na cestišču. Ker hkrati ne mora razmišljati, da me bo, ko bo zapeljal v lužo pošprical, to ne mora preprečiti. Ker pa dan kot je današenj, ni imel majhnih luž ampak OGROMNE, pač pridivjata dva tipsona po cesti in te brezskrbno zalijeta, tako, da ti nobena pomoč več ne pomaga, hkrati pa se ti celo zazdi, da tudi dež ni več tako moker.

In pri opažanjih ugotovim in sem celo ponosna, da so vse voznice nežnejšega spola, peljale čmbolj stran od roba cestišča in počasneje, da nebi poškropile pešcev na pločniku.
Ah, saj moram oprostiti tem narodnim moškim bitjem, ne smem jih obsojati, ker v bistvu si niso sami krivi, če pa jim um ne dopušča, da bi bili boljša bitja. Njihov izgovor 'Sorry, nisem videl!', pa pač samo potrjuje nam poznana dejstva.