Ker vreme in letni časi, ki so nastopili in bodo, ne dopusčajo ravno najboljših rezmer za tek, je treningov vse menj, potem pa ugotovim, da v celih 14 dneh nisem sploh nič naredila zase. Absurd! Ko nebi bilo v okolici Gradišča medveda (kao, če je to res), bi šla vsaj na sprehod tja.
In sedaj, alternativa so dvoranski športi. In letos bom aerobična. Smrk, smrk, smrk, kako mi je hudo, ker ni pilatesa, sej morda, upam, da še bo, da se bo našlo kaj kar mi bo ustrezalo, pilates je res zakon. No pa če ne bo šlo drugače, se bom z aerobiko kr morala sprijazniti. Kaj je vsa poanta teh skupinskih vadb, da preprosto uživaš v njej, da se do onemoglosti mučiš, mučiš sam sebe, pri tem resno razmišljaš, joj kok sem trapasta, a je res tega potrebno, potem pa ko vidiš, da se okoli tebe muči še cela skupina žensk, ti zadeva postane veliko lažja in bolj sprejemljiva. Komentar na trenerko-voditeljivo, hmmm, res nas goni. Ampak, če je treba, je pač treba, če je veselje, je pač veselje, če je pa obsedenost, je pa pač obsedenost.
1 komentarji:
...da se do onemoglosti mučiš, mučiš sam sebe, pri tem resno razmišljaš, joj kok sem trapasta, a je res tega potrebno, potem pa ko vidiš, da se okoli tebe muči še cela skupina žensk...
...dober citat...včasih se človek vpraša, zakaj nasprotni spol nima pilatesa...o tem bi se dal debatirat...=0)
Objavite komentar