Ne najdem ene pametne teme o kateri bi pisala, ali pač, sem samo preveč lena, ali pač nimam volje, ..., malenkosti pa se vseeno dogajajo, malenkosti pa so na določene trenutke pomembne in odločilne, tiste, ki pišejo zgodovino in tiste iz katerih se razvije nekaj večjega.
Kakorkoli, mineva dan za dnem, bistvene novosti se ne dogajajo. Zgodaj zjutraj vstajam, da uspem biti na delovnem mestu že ob 7.00, potem dan mine, in kmalu je ura 15.00, ko končam. Potem doma, ali kaj skuham, dokončam, pospravim, operem, potem se "še vedno" le poskušam učiti (danes sem ta problem celo razložila šefu), potem pa je že večer, ko gledam TV ali berem knjigo, in vsak drugi dan skrbim za redno rekreacijo.
Nazivi, ki sem jih v teku enega meseca pridobila v "službi": Ana, gospodična Ana, kolegica, punčka, piščanček, naša tamlada, naša deklca , tapridna, tanova, "referentka" (ta mi je še najmanj všeč),..., in drugi, ti pa se najbolj pogosto ponavljajo. In všeč delo mi je, res všeč, včasih mal monotono, spet drugi dan pa zelo rzagibano in pestro, odvisno, kako nanese.
Danes je bil neverjetni pripetljaj, dan se je že zjutraj začel zanimivo. Potem pa, ker je v zavodu pretekli teden potekala licitacija računalniške opreme, pri kateri je sodelovala ena pod mojih sodelavk, so se še danes pri njej oglašali kupci, ki so še pobrskali, po seznamu, kaj je ostalo na razpolago. Pojavil se je en Rudi, zgledal je normalno, čist bister človek, mi je deloval, in je prišel povedat, kaj bo kupil. Kolegici je moral le sporočiti, svoje podatke, ime, priimek, naslov, da mu bo zavod lahko izdal račun. Človek ni vedal, kje je doma. Njaprej hoče povedat, potem reče en kraj pa hišno št., potem si premisli in reče da ni pravo, potem spet ful razmišlja,...., men je šlo vse bolj na smeh, spogledala sem se s kolegi v pisarni, vsem je šlo na smeh, hahaha, kaj takega pa še ne. No potem nismo izvedeli, kje je revež doma. Potem reče, da bo naslov sporočil naknadno. Po kaki uri, dobimo klic in on nam sporoči kraj in hišno, o občini pa še vedno ni vedel v katero spada.
Ah, tudi take stvari se očitno res dogajajo! Nebi verjela če nebi vedela. Men osebno se zdi, da kolikor toliko normalno razvit človek, v kakršnem koli stanju, pa je le ta lahko zelo beden, pa že mora ločiti, ali spada v Domžale, Moravče, Ljubljano, Brežice, Postojno,..., vedeti občino v katero spadaš je pa ja nekaj res osnovnega in nezahtevnega.
Še nakaj, v zvezi z ničemer do sedaj, ampak samo tako v vedenje: Ne maram tipov, ki se nalivajo z alkoholom in ne maram vulgarnih tipov.
Ne maram, in zelo sovražim komarje. Kljub vsem mojim prizadevanjem, da bi se jih izognila, me pikajo, le zakaj? Pa, danes sem zopet imela na planu tek, in sem šla lavfati, full sem se našpricala z anti insekticidnim sprejem, pa me je vseeno sredi teka, en nadležen komar ornk pičnil v rit, joj kok me to pojezi, ob živce me spraqvi!
2 komentarji:
LOOOOL, hahahahaha, kakšen talent!
Zanima me še, kaj je komentiral šef o tvojih "poizkusih" učenja:P?
ha, šef je bil zelo razumljiv, in se je strinjal z menoj, da trenutno pa res niso najboljše razmere za učenje, ko je človek po 3 mesecih popolnoma iz prakse hkrati pa je še tako lepo vreme in ko jih je še polovico na dopustu
Objavite komentar