02 februar 2009

Mili in sneg

Ouuu, jeeeee, kaj me briga, če je bil danes beden dan, če je bilo v službi karneki, brozga po kateri sem mogla hoditi, da se oglašam na čudne klice, ko nič ne zastopim, kaj bi ljudje radi od mene, da se moram učiti, da skos kiham in kašljam in v glavnem, da sem vsa čudna in zamorjena, VAŽNO JE, DA SPET FULL SNEŽIII IN NI DRUGEGA, KOT, DA SEM CELI DAN RAZMIŠLJALA LE O TEM, KAKO BOM ŠLA VEN NA SNEG. In smo šle, proti večeru, mi 3; jaz, Mili in Tedy.Tako fajn občutek. Mili je pa itak ena najbolj nora zadeva, sploh, ko zavoha sneg.

Norica je najprej hotela plezati na drevo, pa naj, tok se je mučla in naprezala, nekajkrat je še padla dol (v sneg), tak da, po nekaj poskusih ji je uspelo splezati na drevo, kjer je ponosno pozirala. Važiiičkaaa!
























































Potem smo šle na sprehod, po celem snegu, pa smo hodile in hodile, psici sta noreli, letali sem in tja. Mili pa vedno poskrbi, da je kaj posebnega, in na koncu je omagala, ker se je nanjo prijelo toliko snega, da sem jo morala na koncu že nesti.

Pa še nekaj o Tedy, da ne bo preveč zapostavljena. Skočila je vame tako nesrečno, da mi je fotoaparat padel v sneg. Mislim, da je z njim vse ok, se je že posušil na radiatorju.

Zunaj pa sneg še vedno kar padaaa!

Jaz pa grem šrudirat nemščino, tokrat o Wirtschaftskrise.

1 komentarji:

Anonimni pravi ...

pešoti so res divji te dni...sosedova chow chow-a ne sežeta vešima vrtavkama do krepeljčkov, a sta vseeno za ROLF ko jih gledam na sprehodu...