Postopoma torej! Tole potovanje je bil poseben podvig, seveda polno presenečenj, negotovosti, naporov in takšnih in drugačnih pričakovanj, skrbi,....
Začelo se je 28.6., s poslavljanjem doma in na letališču, in končno je Adriino malo letalo odletelo v smeri Zuricha.
Po mesecu dni nas pričaka sprejem na letališči. Mi vidno izmučene, v bistvu kar malo čudne. Ma sej po 2 dneh korejske hrane, njihovega smradu, zraka, fuj in fej, čudne govorice, je bilo že meni slabo, pa sem drugače zelo odporna. Tini je bilo zelo dolgčas, naredila je prekrasen transparent, objela me je tako, da me je skoraj zadušila.
Ko sem prišla domov, sta bili Mili in Tedy tok veseli, zbegani, neverjetno, sploh nista vedeli kaj naj naredita, sam na vsak način sta hoteli biti pri meni, ena je bila bolj nora kot druga.
Evo to je začetek in konec, sredina je pa tako obsežna, da se je kar težko lotim.
2 komentarji:
Oh, še zdaj sem žalostna, da te nisem prišla pričakat na letališče. :(
Kako si mogla, da nisi prišla! He he, ne sej, sem bila vesela vseh ki so prišli, drugač, sem si pa sam po hitrem postopku želela pridt domov.
Objavite komentar