Božični utrinki

Pa smo že po božiču! Je bil tak kot smo si želeli? Je bil le eden izmed božičev, kot vsi doslej? Bi bilo lahko kako drugače? Vsak naj sodi sam, jaz pa sem ga doživela takole:

V izdelovanju voščilnic in pošiljanju najlepših želja. Letošnja idela moje voščilnice je bila nekoliko bolj kičasta.

Vesela sem bila vsakega voščila, ki je prispelo do mene:

Dobri dome Božić stiže,
dragom Bogu da smo bliže,
da te grije vatra sveta,
da ti sreća kućom šeta,
da krst časni kolo vodi
i Bog kaže:
Krist se rodi !
Sve najbolje želje za Božić!

Božični večer je. Naj praznovanje rojstva luči-Jezusa, napolni tudi tvoje srce z ljubeznijo in toplino. V novem letu pa ti želim veliko trenutkov, ki ti prikličejo nasmeh na obraz!

May you and your loved ones be blessed with the peace and joy of Jesus this Christmas and throughout the New Year of 2009.

Na božični večer smo se cela družina zbrali skupaj in pokadili in pokropili dom. Nato smo imeli božično večerjo. Tokrat je bila francoska solata ena izmed stvari, ki ni pogosto na jedilniku, zato nam je teknila. Mmmm, njama, njama. Po večerji se je začela debata, kam k polnočni maši. Odšli smo na Veliko Planino. Bogoslužje je vodil škof Jamnik. In moj pogled na to polnočnico. V javnosti sicer odmeva glas, da je bilo oh in sploh vse lepo, krasno, velika udeležba, preko 6000 ljudi, prisotnos škofa, ampak v resnici, je bilo zelo drugače. Šla sem z veseljem tja, morda sem preveč pričakovala, ampak jaz kakega posebnega božičnega vzdušja nisem čutila. Božična pesem ni zvenela tako, kot bi morala. Že res, da je morda kupilo karto za gondolo 6000 ljudi, ampak pri kapeli bi s štetjem komaj prišli do 1000. Še to ne. Ni vredna taka hvala po radiu in televiziji, če pa jaz, ki sem bila tam vem, da so vsi ostali, mnogo drugače preživeli božič, kot pa se spodobi. Večinoma so se utapljali v alkoholu, zelo imam proti, res proti, žal to težko prenesem in toleriram. Pa naj bi potem ostali gor dlje, ne pa, da so se valili v dolino istočasno z nami, ki smo bili pri polnočnici. Posledično smo bili šele ob 5.00 doma. K sreči na naši gondoli ni nihče klical jelenov, ker če bi, potem bi se meni lahko poslabšalo, že tak sem eni kozi rekla, o kok je smešen, dejmo se vsi smejat. Mimogrede, v torek sem morala na busu trpet klicanje jelenov, ne res ni prijetno, komaj sem zdržala do Krtine, presneti razvajeni in nevzgojeni mulci. Edino le res, pokrajina na Velki je bila idilična, lepa, snega ogromno, hoja po snegu božanska, hladno ni bilo preveč.

Današnji dan pa je bil lep, pogled na gore je bil mikaven, vleklo me je, a kaj ko piha. Ustvarila sem en kratek božični filmček, pa mi še ni uspela, da bi ga delila. Morda dodam naknadno, če mi seveda uspe.

Evo link, drugače ne rata:

http://www.youtube.com/watch?v=Ot8UozVMlhs&feature=channel_page

Danes pa sem že začela pripravljati prtljago za na kratko potovanje! Pustimo se presenetit.